• Slika: Čezmejno poslovanje

Čezmejno poslovanje

Jezikovno znanje in kompetence v povezavi z davčnopravnim in davčnim znanjem nam omogočajo, da lahko nudimo svoje storitve na celotnem alpsko-jadranskem območju.

Podpiramo naše stranke pri vstopu in razvoju na naslednje načine:

  • izdelava strategij za vstop na trg
  • izbira optimalne pravne in organizacijske oblike
  • svetovanje tujim podjetjem pri ustanovitvi podjetja na Koroškem
  • zastopstvo pred bankami
  • registracija sedeža podjetja oz. podružnice
  • čezmejni obračun plač
  • splošno svetovanje tujim podjetjem na Koroškem
  • splošno svetovanje avstrijskim podjetjem pri čezmejnem delovanju in mednarodni širitvi
  • zastopstvo pred davčnim uradom
  • čezmejno opravljanje storitev
  • izvedba mednarodnih gradbenih projektov
  • napotitev delavcev
  • davčna registracija
  • vloga za pridobitev avstrijske davčne številke
  • svetovanje pri upravnih kaznih
  • svetovanje pri vprašanjih glede finančne policije
  • seminarji, predavanja

 

Delovno pravo v Avstriji

Priglasitev opravljanja storitev (Dienstleistungsanzeige):

Pri skoraj vse obrtniških dejavnosti ali delno reguliranih obrti/dejavnosti je pred začetkom izvajanja storitev treba priglasiti opravljanje storitev (Dienstleistungsanzeige). Možno je priglasiti tudi več dejavnosti hkrati in priglasitev velja 1 leto. V postopku je treba izkazati, da je dejavnost, ki se priglaša, regulirana dejavnost tudi v Sloveniji ali da podjetje v Sloveniji opravlja dejavnost, ki jo priglaša, že najmanj 1 leto v zadnjih 10 letih.

Storitve:  Trgovske, obrtniške in rokodelske storitve in storitve prostih poklicev, ki jih državljan članice ES/EGP ali pravna oseba s sedežem v državi članici ES/EGP opravlja začasno in proti plačilu v drugi državi članici.

Začasna narava: V Avstriji je treba ustanoviti podjetje/podružnico, če dejavnost ni začasne narave. Pogostost, redno ponavljanje in stalnost dejavnosti določajo ali je dejavnost začasna. Trajanje začasnega obdobja ni točno določeno in se v vsakem primeru določa posebej in ne npr. po formalnih kriterijih. Lahko je tudi v primeru začasnega opravljanja storitev izpolnjen pogoj »stalne poslovne enote«. Poslovna enota mora v kraju, v katerem se nahaja, obdavčiti dohodek.  

Zaposlovanje delavcev

Družba sicer ni zavezana, da zaposli delavce vendar je to velikokrat pogoj za podelitev ID številke za DDV. Delovno razmerje se sklene na podlagi pogodbe o zaposltivi ali „Dienstzettel“. Treba je razlikovati med zaposlenimi in delavci. Zaposleni opravljajo trgovska dela ali vodilne funkcije in imajo bolj ugodno delovno pravo kot delavci, ki opravljajo ročna in strokovna dela. Plača je odvisna od kolektivne tarife, ki velja za dejavnost družbe.

Podjetje je pri izbiri sodelavca prosto, javni oglas delovnega mesta je možen ampak ne obvezen. Plača mora biti primerna za delovno mesto in ne sme podkoračiti minimalne urne postavke kolektivne tarife. Dnevnice in potne stroške je možno izplačati brez obdavčitve.

V prvem mesecu se lahko dogovorite za poskusni mesec. Potem pa lahko razveljavite delovno razmerje z odpovedjo s kratkimi odpovednimi roki. Pri zaposlenih znaša odpovedni rok brez odpovednega razloga v prvih dveh letih 6 tednov v naslednjih treh letih 2 meseca. Pri delavcih je odpovedni rok skrajšan na 1 do 4 tedne.

Zakonski dopust znaša 5 tednov. Dodatno imajo zaposleni in delavci pravico do izrednega dopusta za izobraževanje ali nego sorodnikov ali obisk zdravnika. V letu 2002 so odpravili odpravnino in jo nadomestili z varčevanjem v odpravninski sklad v višini 1,53 % plače. Socialni prispevki za zaposlene znašajo 16,12 % , za delavce 15,12 % in za delodajalca 20,63 %. V Avstriji imajo zaposleni in delavci pravico do 13. in 14. plače (regresa in božičnice), kateri se s 6 % obdavčita. Mala zaposlitev omogoča podjetjem, da bruto plačo do € 425,-- izplačajo z odbitkom prispevkov v višini 2,93 %. Če prekoračijo to mejo, je treba plačati prispevke za socialno zavarovanje in upokojitev.

Socialno zavarovanje

Pred začetkom dela se mora delovno razmerje prijaviti na socialno zavarovalnico. Za delavce in zaposlene je zavezana Gebietskrankenkasse (GKK). Direktorji z lastništvom v družbi nad 25 % in s.p.-ji in družabniki OG in KG se običajno zavarujejo preko Sozialversicherungsanstalt der gewerblichen Wirtschaft (SVA). Prispevki za zadnje znašajo 25,1 % in se odmerijo od dobička pred plačilom socialnih prispevkov za SVA. Preko SVA osebe niso avtomatsko pokojninsko zavarovane ampak se lahko dodatno zavarujejo. V kolikor je oseba v drugi državi članice EU zavarovana, je oprostitev plačila prispevkov v Avstriji možna. Vseeno pa lahko zdravstveno oskrbo neomejeno črpajo v Avstriji.

Napotitev delavcev:

Podjetje lahko začasno napoti redno zaposlene sodelavce. Pred začetkom del se mora opraviti elektronska prijava preko obrazca ZKO 3 (z naročnikom je sklenjena podjemna pogodba) ali ZKO4 (posojanje delovne sile) in vse spremembe je tudi potrebno javiti preko ZKO prijav. Napoteni delavec in slovenski delodajalec morata skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi ali zaposlitveni list (»Dienstzettel«), v katerem so določene pravice delavca za čas napotitve. Delavce, ki so državljani »tretjih držav«, je mogoče napotiti če so redno zaposleni in imajo urejen status v RS. Ker obstajajo omejitve v zvezi s posojanjem delovne sile je treba pridobiti potrdilo o napotitvi.

Napotenim delavcem pripadajo avstrijske pravice v skladu s kolektivno pogodbo kot na primer plača, prejemki, plačilo nadur, odmor in počitek. Prispevke v avstrijski Sklad za dopuste in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK) je treba plačati na področju gradbeništva. Prispevke lahko koristi le delavec.

Prispevki za socialno zavarovanje in pokojnino se za napotene delavce plačujejo v Sloveniji, če je delavec napoten do 2 leti. Prispevki se plačujejo v Avstriji če je sklenjeno delovno razmerje z avstrijskim naročnikom. To je, če slovensko podjetje redno opravlja storitve za določenega avstrijskega naročnika, če je delavec vključen v organizacijo naročnika in če je od naročnika gospodarsko odvisen.

Dokumenti v nemškem jeziku, ki morajo biti prisotni za vse priglašene delavce so:

Za podjetje:

  • priglasitev v skladu s § 373 a GewO 1994
  • izpisek iz Ajpesa

Za delavce:

  • A1 obrazec
  • priglasitev ZKO3/ZKO4
  • dovoljenje za zaposlitev delavcev v domači državi (npr. delovno dovoljenje/viza za Slovenijo ipd.)
  • delovna pogodba (lahko v angleškem jeziku)
  • zaposlitveni list ali aneks, ki določa pravice delavca za čas napotitve
  • plačilna lista
  • potrdilo o plačilu/nakazilu plače delavcu
  • popis ur
  • dokumentacija v zvezi z razporeditvijo delavca v avstrijsko kolektivno pogodbo
  • dokumentacija v zvezi s plačo (Lohnaufzeichnungen)

Davčne olajšave in spodbude

  • Skupna obdavčitev povezanih podjetij (Gruppenbesteuerung) – po skupnem dogovoru se lahko več podjetij združuje v davčni skupini z namenom, da seštejejo davčne osnove vsakega podjetja in pobotajo izgube z dobičkom
  • Forschungsprämie  14 % - nagrada za raziskave, odmerjena od stroškov za raziskavo in razvoj
  • Gewinnfreibetrag  13 % - na dobiček za s.p. za investicije
  • KMU Investitionszuwachsprämie 10 – 15 % - nagrade na dorast investicij za mala in srednja podjetja – odmera odvisna od dorasti investicij
  • Davčne pavšalizacije
  • Neobdavčitev dividend pri izplačilu matičnemu podjetju (Beteiligungsertragsbefreiung)
  • Dohodninske olajšave za priselitev raziskovalcev
  • Prenos izgub prejšnjih let v naslednje leto

Prodaja v Avstrijo

V Avstriji je možna prodaja preko različnih distribucijskih kanalov in različnih členov prodajne poti: preko uvoznikov, trgovcev na debelo, neposredno preko trgovcev na drobno, preko nabavnih združenj, podružnic, prodajnih predstavnikov itn.

Trgovinski registri in Avstrijski gospodarski zbor imajo naslove potencialnih skupin ali posameznih kupcev v Avstriji.

Postopki za pridobivanje naslovov:

  1. Slovensko podjetje pošlje konkretne zahteve in povpraševanje.
  2. WKO pošlje ponudbo (iz katere so razvidni vsi pogoji), formular za naročilo in spisek dejavnosti (Fachgruppenliste), kjer je možno točno izbrati šifro dejavnosti.
  3. Podjetje izbere dejavnosti in dežele, ki so za podjetje zanimive in te sporoči WKO.
  4. WKO pošlje navedbo števila potencialnih kontaktov po zveznih deželah. Ta informacija je brezplačna.
  5. Na podlagi pridobljenega se podjetje odloči za določeno št. naslovov ter to sporoči WKO v naročilu naslovov. Cena naslova je približno 0,5 EUR.

WKO glede na naročilo pošlje fakturo, ki jo mora podjetje plačati in poslati dokazilo o plačilu, po prejemu katerega WKO dostavi imena in naslove podjetij (ne pa tudi tel, fax, email).

Dajatve v Avstriji

Ni več carinskih dajatev med Avstrijo in Slovenijo.
Druge dajatve:

  • Davek na dodano vrednost (Umsatzsteuer - USt): Davek na dodano vrednost znaša 20%, lahko pa je davčna stopnja znižana na 10%, (za živila, knjige, umetnostne dejavnosti,...).
  • Davek na dohodek (Einkommenssteuer - Est): Davek na dohodek je davek, ki ga plačujejo zaposlene in upokojene osebe. Za posameznega zaposlenega podjetje nakaže davčnemu uradu predviden znesek.
  • Davek na dobiček (Körperschaftssteuer - KöSt): Davek na dobiček plačujejo kapitalske družbe (npr. GmbH). Ne glede na višino ustvarjenega dobička znaša davčna stopnja od 01. 01. 2005 naprej 25 %. Minimalni letni davek na dobiček, ki ga podjetje akontira, znaša 5 odstotkov osnovnega kapitala.

 

 

Pogosta vprašanja o zadevah, za katera vam radi damo odgovore:

Priglasitev dejavnosti v Avstriji

  • Katere podlage so potrebne?
  • Kaj je EU-potrdilo? Kje ga lahko dobim?
  • V katerem jeziku morajo biti podlage?
  • Kdaj je treba priložiti spričevalo?
  • Kdaj je potrebno potrdilo o nekaznovanosti?
  • Kdaj je treba prijaviti storitev?
  • Kakšni so stroški za priglasitev dejavnosti?
  • Kako dolgo traja postopek priglasitve dejavnosti?
  • Kako dolgo mora biti podjetje vpisano v obrtnem registru?
  • Kaj narediti, če je podjetje vpisano manj kot eno leto v obrtnem registru?
  • Kdaj potrebujem zavarovanje?
  • Kako visoko mora biti zavarovanje?
  • Potrebujemo za Avstrijo posebno zavarovanje?
  • Koliko stane zavarovanje?
  • Ali je možna priglasitev dejavnosti za podjetja iz tretjih držav?
  • Ali lahko samostojni podjetnik, ki je državljan tretjih držav priglasi dejavnost v Avstriji?
  • Kaj storiti, če ne gre za obrtno dejavnost in zaradi tega ni možno pridobiti EU-potrdila?
  • Katere storitve je treba priglasiti?

ZKO3/ZKO3T/ZKO4 prijave

  • Kdaj je potrebna ZKO3, kdaj ZKO3T in kdaj ZKO4 prijava?
  • Kaj je razlika med ZKO3/ZKO3T in ZKO4 prijavami?
  • Kdaj gre za prepustitev delovne sile?
  • Kako in kje narediti ZKO3, ZKO3T in ZKO4 prijavo?
  • Ali je možno prijavo narediti tudi v papirnati obliki?
  • Kakšni so stroški za ZKO3/ZKO3T in ZKO4 prijavo?
  • V katerem jeziku je treba narediti ZKO3/ZKO3T in ZKO4 prijavo?
  • Za koga je treba narediti prijavo?
  • Je treba prijaviti tudi direktorja oz. solastnike?
  • Ali je treba za vsakega delavca/voznika narediti posamezno prijavo?
  • Ali je treba za vsako gradbišče narediti posamezno prijavo?
  • Ali je možno prijaviti več gradbišč v eni ZKO3/ZKO4 prijavi?
  • Katera dokumentacija je potrebna za napotitev delavcev (slovenski državljan, tretji državljan)?
  • Ali so potrebne različne podlage za ZKO3, ZKO3T in ZKO4?
  • Kje pridobiti A1 obrazec za prijavo?
  • Se mora A1 obrazec ujemati s prijavo?
  • Je treba pri ZKO prijavi priložiti vse podlage?
  • Ali je potrebna za državljane tretjih držav drugačna dokumentacija?
  • Zakaj se javi pri državljanih tretjih držav avstrijski zavod za zaposlovanje (AMS)?
  • Lahko delavci tretjih držav delajo preden da dobijo potrdilo od AMS-ja?
  • Kaj narediti v primeru, da dobijo zavrnitev od AMS-ja?
  • Kateri so razlogi za zavrnitev prijavljenih delavcev?
  • Kateri delavci potrebujejo delovno vizo?
  • Koliko prej je treba delavce prijaviti?
  • Katere informacije potrebujemo za ZKO3, ZKO3T in ZKO4 prijavo?
  • Kdo naj bo kontaktna oseba?
  • Kje naj so podlage v primeru kontrole?
  • Kako določati urno postavko po avstrijski kolektivni pogodbi?
  • Katero kolektivno pogodbo je treba upoštevati?
  • Ali gre za gradbeno dejavnosti?
  • Ali gre za prevozništvo?
  • Katera polja je treba obvezno izpolniti?
  • Kako dolgo je možno delavce prijaviti?
  • Je možno prijavo podaljšati?
  • Kdaj je treba prijavo podaljšati?
  • Ali so možne naknadne prijave oz. poročanje sprememb?
  • Katere spremembe je treba javiti?
  • Če se dela ne izvajajo, ali je treba prijavo stornirati?
  • Ali je možno narediti prijavo tudi za nazaj?
  • Kako izgleda prijava za transportna podjetja?
  • Kaj narediti, če voznik menja vozilo?
  • Ali je treba tudi vozila in prikolice prijaviti?
  • Kako prijaviti v primeru, da voznik vozi več vozil?
  • Ali je možna prijava za celo Avstrijo?
  • Ali se lahko prijavi več voznikov in več vozil v eni prijavi?
  • Ali je treba imeti prijavo vedno s sabo na papirju, ali zadostuje v elektronski obliki?
  • Ali obstajajo izjeme?
  • Koga ni možno prijaviti?
  • Kako prijaviti delavce, če nimajo rednega delovnega časa?

BUAK - sklad za gradbince

  • Kaj je sklad za gradbince/BUAK?
  • Katera podjetja je treba prijaviti na BUAK?
  • Kako poteka prijava?
  • Katere podlage in informacije so potrebne?
  • Kakšni so stroški prijave?
  • Katere dejavnosti je treba prijavti?
  • Ali je treba prijaviti tudi podjetja, ki ne opravljajo gradbeništvo na BUAK?
  • Kaj in kdaj je treba javiti na BUAK?
  • Kako in kdaj javiti delovne dni v Avstriji?
  • Za koga je treba javiti delovne dni v Avstriji?
  • Zakaj je treba plačati prispevke na BUAK?
  • Kako in kdaj zaprositi za vračilo prispevkov?
  • Kdo ima pravico do izplačila prispevkov?
  • Kako plačati prispevke na BUAK?
  • Se plačujejo prispevki po delovnih urah ali delovnih dneh?
  • Kaj narediti, če je mesečni obračun UAK-a napačen?
  • Mora podjetje vseeno vplačati BUAK, tudi če v Sloveniji izplača regres?
  • Ali lahko delavec zaprosi za vračilo prispevkov tudi tedaj, če ni več zaposlen v podjetju?
  • Kako dolgo traja izplačilo prispevkov?
  • Kako narediti vlogo za izplačilo prispevkov?
  • Kaj se zgodi, če se podjetje ne prijavi na BUAK?
  • Kaj se zgodi, če se delovnih dni ne javi vsak mesec pravočasno?
  • Kako pravilno voditi urne evidence?
  • Ali vpliva urna postavka delavca na višino prispevkov pri BUAK-u?
  • Je treba uskladiti ZKO3/ZKO4 prijavoz delovnimi dni, ki jih treba javiti na BUAK?
  • Sta finančna policija in BUAK povezani?

Kontrola

  • Katere podlage je treba imeti na gradbišču?
  • Za katero časovno obdobje je treba imeti podlage na gradbišču?
  • Kako je treba ravnati v primeru, da pride do kontrole?
  • V kateri obliki in kje naj so pripravljene podlage v primeru kontrole?
  • Kaj storiti, če določene podlage manjkajo ali pa so pomanjkljive?
  • Kje lahko uredimo vso potrebno dokumentacijo?
  • Ali zadostuje, da imajo delavci prevedeno delovno pogodbo v nemščino, ali morajo imeti tudi aneks k pogodbi?
  • Kaj vse mora vsebovati aneks?
  • Katere so najpogostejše napake pri čezmejnem poslovanju s tujino oz. čezmejnem opravljanju storitev?
  • Kaj in kako preveri finančna policija?
  • Kaj narediti, če delavci še nikoli niso delali v Avstriji in inšpektorji zahtevajo obračun plač po avstrijski zakonodaji?
  • Ali je treba v primeru kontrole zaprositi za kontaktne podatke išpektorja?
  • Ali je treba v primeru kontrole voditi pisemno dokumentacijo?
  • Potrebujemo kopijo zapisnika po kontroli?

Obračun plač

  • Kako določiti pravilno urno postavko?
  • Katero kolektivno pogodbo je treba upoštevati?
  • Je treba božičnico in regres v Avstriji?
  • Kdaj je treba izplačati božičnico in regres?
  • Kako izračunati božičnico in regres?
  • Ali so v celotni Avstriji urne postavke za storitve enake?
  • Se urne postavke spreminjajo?
  • Ali je treba plačati dnevnice ali druge dodatne stroške?
  • Ali se plačujejo prispevki za plače v Sloveniji ali Avstriji?
  • Kaj narediti, če delavci delajo več kot 183 dni na leto v Avstriji?
  • Morajo biti plačilne liste v nemščini?
  • Kateri podatki morajo biti na plačilnih listah?
  • Morajo plačilne liste biti sestavljene po slovenski ali avstrijski zakonodaji?
  • Ali lahko naredi slovensko računovodstvo obračun plač, ali mora biti narejeno v Avstriji?
  • Ali je treba imeti pri sebi dokazilo o izplačani plači?
  • Kakšni so stroški za obračun plač v Avstriji?
  • Kaj narediti, če smo delavcu pre malo plačali?
  • Katere podlage potrebujemo, da lahko delavca prijavimo na avstrijsko podjetje?
  • Katere pogoje morajo delavci izpolniti, da jih lahko zaposlimo pri avstrijskem podjetju?
  • Ali lahko zaposlimo tudi delavce tretjih držav?
  • Je delavec lahko istočasno prijavljen pri slovenskem in avstrijskem podjetju?
  • Kje plačujemo v tem primeru prispevke?
  • Kaj je minimalna zaposlitev v Avstriji?
  • Koliko ur lahko delavci v tem primeru delajo v Avstriji?
  • Od kdaj naprej delavcem pripada dopust?
  • Koliko dopusta imajo na leto?
  • Kako dati delavcu odpoved v Avstriji?
  • Kdaj je treba izplačati plače v Avstriji?
  • Koliko ur na teden lahko delavci največ delajo?
  • Kakšni so običajni delovni časi v Avstriji?
  • Je možno delati ob praznikih in kaj je treba upoštevati pri plači?
  • Kakšen je dodatek za nadure?
  • Kdaj pripada delavcu pavza?
  • Je treba v Avstriji plačati malico?

Ustanovitev podjetja

  • Katere vrste podjetij obstajajo v Avstriji?
  • Kako in kje ustanoviti podjetje v Avstriji?
  • Katere podlage potrebujemo za ustanovitev podjetja v Avstriji?
  • Kje pridobiti vse potrebne podlage?
  • Ali morajo podlage biti v originalu?
  • Kakšen je znesek za ustanovitev podjetja v Avstriji?
  • Kakšen je postopek ustanovitve podjetja?
  • Kaj je obvezno pri ustanovitvji podjetja?
  • Kje mora podjetje imeti sedež?
  • Kako izbrati pravilno ime za podjetje?
  • Koliko znese osnovni kapital?
  • Ali je za avstrijsko podjetje potreben TRR v Avstriji?
  • Kako odpreti TRR v Avstriji?
  • Je za odprtje podjetja potrebno obrtno dovoljenje?
  • Kako in kje je možno pridobiti obrtno dovljenje?
  • Kateri so stroški za pridobitev obrtnega dovoljenja?
  • Katere podlage so potrebne za prijavo obrti?
  • Za katere dejavnosti je potrebno obrtno dovoljenje?
  • Kateri so predpogoji za prijavo obrti?
  • Je za ustanovitev podjetja potreben notar?
  • Kakšni so stroši notarja?
  • Ali moramo dokumetne vedno osebno podpisati, ali lahko tudi pošljemo po pošti podpis?

Avstijska davčna številka

  • Kdo potrebuje avstrijsko davčno številko?
  • Kako in kje lahko pridobimo davčno številko?
  • Kakšni so stroški za pridobitev davčne številke?
  • Katere podlage potrebujemo za pridobitev davčne številke v Avstriji?
  • Kateri davčni urad je pristojen?
  • Kdaj je treba plačati DDV v Avstriji?
  • Kakšna je stopnja DDV-ja v Avstriji?
  • Kdaj je treba izstaviti račun z DDV-jem in kdaj brez DDV-ja?
  • Kako pridobiti ATU številko?
  • Potrebuje slovensko podjetje ATU številko?
  • Kako pravilno izstaviti račun?
  • Mora biti račun v nemščini?
  • Kaj mora račun vsebovati?
  • Katera številka se uporablja na računih?
  • Je potrebno imeti avstrijsko računovodstvo v primeru avstrijske davčne številke?
  • Na kaj je treba paziti pri vodenju knjig?
  • Kdaj je treba poslati račune za knjiženje?
  • Katere račune je treba poslati?
  • Ali zadostuje da se pošljejo vsi računi enkrat letno, ali potrebno poslati mesečno?
  • Kakšna je meja, da v Avstriji ni treba plačati DDV-ja?

Kazenski postopek/ugovor

  • Kaj narediti v primeru, da stranka ne plača?
  • Kdo lahko zastopa v kazenskih postopkih?
  • Kakšni so stroški zastopanja?
  • Je možno, da Avstrija izterja kazni tudi v Sloveniji?
  • Ali je možno v Avstriji blokirati avstrijski TRR?
  • Zakaj zahteva finančna policija varščino?
  • Se vrne varščina v primeru, da ne pride do kaznovanja?
  • Kakšne so višine kazni v Avstriji?
  • Kaj so najpogostejši prekrški v zvezi s poslovanjem v Avstriji?
  • Imamo pred sodiščem pravico do tolmača?
  • Je možno, da prepovejo poslovanje v primeru kaznovanja?
  • V katerih primerih potrebujemo odvetnika in kdaj se lahko sami zastopamo?
  • Je obvezno iti na sodno obravnavo?
  • Kaj se zgodi, če se ne udeležimo sodne obravnave?
  • Lahko finančna policija konfiscira vozilo ali orodje?
  • Kakšni so roki pri kazenskih postopkih?
  • Kdaj začne teči rok?
  • Kdaj velja pismo kot vročeno?
  • V kateri obliki je treba poslati zagovor/ugovor?